Velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) 

Velecvetno mrtvo koprivo boste na nekoliko bolj vlažnih mestih našli od maja do julija. Od drugih ustnatic boste mrtve koprive najlaže ločili po značilni obliki cveta s čeladasto zgornjo ustno, lahko pa seveda preverite še druge razlikovalne znake mrtvih kopriv.

Razprostrta zvončica (Campanula patula)

 

Razprostrto zvončico boste najlaže prepoznali po rahlem latastem socvetju z dolgimi vejicami z nežnimi pecljatimi cvetovi. Stebelni listi so suličasti in sedeči. Cvetovi te zvončice so lijakasti, široko odprti. Čašni listi so šilasti, zelo ozki in precej odstopajo od venčnih.

Njivsko grabljišče (Knautia arvensis)

 

Njivsko grabljišče je ena od najbolj pogostih slovenskih rož – na travnikih po vsej Sloveniji ga boste opazili od maja pa vse do oktobra. Podroben ogled “cveta” njivskega grabljišča hitro pove, da gre za glavičasto socvetje, sestavljeno iz drobnih svetlovijoličnih cvetov z majceno čašo in štirimi zraslimi venčnimi listi. Socvetje je, podobno kot pri nebinovkah ali radičevkah, obdano z ovojkovimi listi, le da je pri grabljišču ovojek razprostrt, skoraj ploščat.

Zimzelen (Vinca minor)

 

Zimzelen vas bo marsikje v Sloveniji od aprila do junija razveseljeval z majhnimi modrovijoličnimi cvetovi, vse leto pa boste lahko opazili njegove značilne liste.

Smrdljivka (Aposeris foetida)

 

Smrdljivko ali svinjsko laknico (ni mi jasno, od kod takšno ime za nežno rastlino, ki niti ne smrdi) bi lahko imenovali “skoraj regrat” (celo za solato jo lahko uporabite) – cvet in listi so zelo podobni regratovim, le da ima celotna rastlina precej bolj nežen videz, pa tudi cvetni pecelj ni votel kot pri regratu.

Navadni gabez (Symphytum officinale)

 

Vijoličaste cvetove navadnega gabeza boste na travnikih in med grmovjem navadno videli od maja do julija, tu in tam pa boste kakšen zapoznel cvet opazili še tja do sredine septembra. Od drugih srhkolistnic boste gabeze ločili predvsem po obliki cvetov – ti so zvezdasti, cevastozvonasti in imajo ravno venčno cev.  V cvetnem vencu boste opazili goltne luske, kar gabeze ločuje od rdečega korena.

Navadna ivanjščica (Leucanthemum ircutianum)

 

Navadne ivanjščice verjetno ni treba podrobno opisovati, saj je ena najbolj pogostih slovenskih travniških rož. Omenimo le, da boste tu in tam naleteli na precej podobne vratiče, ki pa imajo na enem steblu več cvetov.

Čemaž (Allium ursinum)

 

Čemaž boste najlaže našli spomladi, ko vas bo nanj poleg kobulastih socvetij nežnih belih cvetov opozarjal značilen vonj po česnu – čemaž je namreč njegov bližnji sorodnik, nekateri ga celo uporabljajo za začimbo namesto česna (ni čudno, da ga mnogi imenujejo divji česen). Spomladi, ko čemaž cveti, lahko mirno nabirate njegove liste in jih žvečite (so zdravilni), drugače pa tega ne počnite, saj ga hitro zamenjate s strupenim podleskom.  

Lepki osat (Cirsium erisithales)

 

Lepki osat (Cirsium erisithales) je zelo podoben mehkemu osatu; od njega se loči predvsem po kimastih koških. Zlahka ga boste ločili tudi od drugih osatov, saj je poleg dosti bolj redkega kranjskega osata (Cirsium carniolicum) edini osat s kimastimi rumenimi koški. Našli ga boste ob poteh, na gozdnih travnikih, posekah in meliščih po vsej Sloveniji.

 

Dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia)

 

Dvolistni vimenjak cveti od maja do julija v svetlih gozdovih in po travnatih pobočjih. Od drugih kukavičevk ga boste hitro ločili po obliki medene ustne (spodnjega lista v belem cvetu). Ta je obrnjena navzdol, ozka, cela in podaljšana v nitasto ostrogo.

Kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi)

 

Kukavičjo lučco, sorodnico nageljčkov, boste našli pozno spomladi na cvetočih travnikih.

Rožica je zelo prepoznavna – na vrhu dolgega stebla se pojavi nekaj nežnih cvetov s svetlo rdečimi, globoko nacepljenimi lističi. Čašni listi so zrasli v cev, čaša ima izstopajoča vzdolžna rebrca.

Pegasta prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata)

 

Tudi pegaste prstaste kukavice (Dactylorhiza maculata) ni težko prepoznati. Gosto socvetje podpirajo zeleni listi (kot pri vseh prstastih kukavicah), ki so daljši od cvetov. Stranska cvetna lista dajeta cvetu značilno obliko, po kateri je rod dobil ime, spodnji cvetni list (medena ustna) pa je, čeprav tridelen, le plitvo deljen.

Smrdljička (Geranium robertianum)

 

Smrdljičko boste od maja do septembra opazili na senčnatih mestih – predvsem v gozdovih, pa tudi na skalah, med grmovjem ali na starih zidovih.

Navadni klinček (Dianthus carthusianorum)

 

Kartavžar ali navadni klinček (Dianthus carthusianorum) raste na suhih travnikih povsod po Sloveniji. Najhitreje ga boste prepoznali po živordečem cvetu.

Travniška kadulja (Salvia pratensis)

 

Travniška kadulja cveti od maja do septembra na travnikih in pašnikih skoraj povsod v Sloveniji.

 

Primožek (Buphthalmum salicifolium)

 

Na suhih, svetlih mestih boste marsikje v Sloveniji od pozne pomladi do konca poletja našli primožek – cvetlico, ki je po zunanjem videzu zelo podobna ivanjščici, le da je vse socvetje (košek) rumene barve. Če boste primožkov košek razdrli, boste ugotovili, da je dno pokrito s ščetinicami, posamezne rožke pa imajo kodeljico iz luskic. Zunanje rožke so krilato trirobe, notranje okrogle ali malo stisnjene, tudi cevasti cvetovi imajo razločno vidno plodnico.

Trpežna srebrenka (Lunaria rediviva)

 

Cvetočo trpežno srebrenko boste na vlažnih gozdnih tleh opazili od maja do julija. Tako kot cvetovi drugih križnic imajo tudi cvetovi srebrenk štiri venčne liste in šest prašnikov. Od enoletne srebrenke, ki jo ponekod sadijo kot okrasno rastlino, boste trpežno ločili po zgornjih listih, ki so vedno pecljati (zgornji listi enoletne srebrenke so sedeči).

Cipresasti mleček (Euphorbia cyparissias)

Cipresasti mleček boste zaradi njegovih cvetov takoj uvrstili med mlečke. Cipresasti mleček boste našli od aprila do avgusta na suhih, sončnih tleh – navadno ob poteh, na travnikih ali v svetlih gozdovih.

Navadni kokoševec (Vincetoxicum hirundinaria)

 

Kokoševec je trajnica, ki raste predvsem na suhi, kamniti zemlji. Do 120 cm visoka rastlina navadno raste v skupinah. Bledo rumeni cvetovi se pojavijo v začetku maja. Kokoševec zlahka prepoznamo po zelo značilnih cvetovih – v cvetnem vencu opazimo izrazit peterokotni vzorec, ki ga sestavljajo priveski prašnikov.

Velecvetna orlica (Aquilegia nigricans)

 

Velecvetna orlica cveti od maja do julija na apnenčastih travnikih, gozdnih obronkih in grmovnatih mestih po Sloveniji. Cvet orlice ima zelo značilno obliko, zato jo je skoraj nemogoče zamenjati za katero drugo rožo.

Vetrovka (Thalictrum aquilegiifolium)

 

Cvetove vetrovke boste v zgodnjem poletju opazili na vlažnih mestih, najraje v listnatih gozdovih, na gozdnem robu ali med visokimi steblikami. Cvetu dajejo nenavadno obliko prašniki, ki so mnogo daljši od venčnih listov. Veliko število prašnikov, nadrasla plodnica in odsotnost prilistov uvrščajo vetrovko med zlatičevke.

Rdeči slizek (Silene dioica)

 

Rdeči slizek boste od aprila do avgusta našli na travnikih, v gozdovih pa tudi med vlažnim grmovjem. Ko boste ugotovili, da je pred vami slizek, bo pot do cilja zelo kratka – rdeči slizek je eden od redkih pripadnikov družine klinčnic z enospolnimi cvetovi (nekateri cvetovi imajo samo prašnike, drugi samo plodnico), rastlina pa je dvodomna (kar pomeni, da ima tako moške kot tudi ženske cvetove). Od belega slizka, ki ima ravno tako enospolne cvetove, ga boste očitno hitro ločili po barvi cvetov pa tudi po velikosti cveta (cvetovi rdečega slizka so nekoliko manjši: čaša je dolga do 15 mm, venčni listi pa do 25 mm).

Ranjak (Anthyllis vulneraria)

  

Ranjak Zdravilne lastnosti ranjaka so (kot že njegovo ime pove) uporabljali za zdravljenje ran. Našli ga boste na suhih travnikih marsikje po Sloveniji, od maja do avgusta pa ga boste zlahka prepoznali po socvetju rumenih cvetov, ki ga zaradi svoje oblike uvrščajo med metuljnice. V Sloveniji raste šest podvrst ranjaka. Najpogostejši je pravi ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. vulneraria),  v gorah pa boste pogosto našli nizek in z dlakami porasel alpski ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. alpestris).

Zlati koren (Asphodelus albus)

 

Zlati koren (Asphodelus albus) je približno en meter visoka rastlina z listi, podobnimi listom narcis ali trav. Na vrhu dolgega stebla zraste nekaj grozdastih socvetij, ki se postopoma odpirajo od spodaj navzgor. Našli ga boste predvsem na hribovitih travnikih.

Njivska spominčica (Myosotis arvensis)

 

Njivska spominčica cveti od maja do avgusta na njivah, travnikih in ob poteh po vsej Sloveniji.

Dolgolistna naglavka (Cephalanthera longifolia)

 

Dolgolistna naglavka, rastlina z ozko suličastimi listi in belimi cvetovi, cveti od maja do konca junija na travnikih in gozdnih jasah. Cvetovi so somerni in imajo šest cvetnih listov, medena ustna (spodnji cvetni list) je preščipnjena. Ostali listi perianta so nagnjeni navznoter in tako zakrivajo medeno ustno (po tem se razlikuje od močvirnic). Podporni listi so krajši od plodnice.

Medenika (Melittis melissophyllum)

 

Medeniko boste maja in junija opazili v svetlih gozdovih in na grmovnatih pobočjih. Dvoustnata oblika cveta in navzkrižno rastoči listi jo nedvomno uvrščajo med ustnatice

Volnati lučnik (Verbascum alpinum)

 

Volnati lučnik cveti od maja do julija na gozdnih jasah, med grmovjem in ob travnikih na nekoliko bolj suhih mestih. Videli ga boste nekoliko redkeje kot druge lučnike, saj raste le v Posočju, ponekod v predalpskem svetu ter tu in tam na Štajerskem.

Kresnice (Aruncus dioicus)

Kresnice boste, kot že ime pove, našli v senčnih legah okoli kresa (konec junija, v začetku julija), više v hribih tudi še v začetku avgusta. Steblo je olistano, listi so dva- do trikrat pernato deljeni. Na vrhu do 2 m visoke rastline se razvije gosto socvetje enospolnih cvetov (moški cvetovi so rumenkasti, ženski beli).

Volčja češnja (Atropa belladonna)

 

Volčja češnja je zelo strupena rastlina iz družine razhudnikov. Jeseni je ni težko prepoznati po bleščečih črnih jagodah, ki se razvijejo nad čašnimi listi.

Mnogocvetni Salomonov pečat (Polygonatum multiflorum)

Mnogocvetni Salomonov pečat cveti od konca aprila do junija v slovenskih gozdovih. Od ostalih Salomonovih pečatov ga boste zlahka ločili – pod vsakim stebelnim listom visi socvetje dveh do petih cvetov.

Lepljivi lan (Linum viscosum)

 

Lepljivi lan (cveti na travnikih in gozdnih robovih od maja do julija) je eden bolj razširjenih slovenskih lanov (bolj pogosto boste naleteli le na predivca in drobnolistni lan).